Matija, knezi:
1. Matija Korvin (Corvinus, po krokarju v grbu), ogrski kralj (1458–90), sin J. Hunyadija, *23.2.1440 Cluj Napoca (Romunija), †4.4.1490 Dunaj; 28.1.1458 po smrti Ladislava Posmrtnega izvoljen za kralja, 1463 ga je cesar Friderik III. (1459 izvoljen za protikralja) kljub nasprotovanju dvora določil za svojega naslednika; zagotovil si je sosednje češke dežele: Moravsko, Šlezijo in Lužice; 1477–88 premagal Friderika III. in osvojil Spodnjo Avstrijo, Štajersko in Koroško ter od 1485 vladal z Dunaja; izoblikoval je prvo centralistično državo v srednji Evropi. Med svojo vladavino se je ves čas bojeval s Turki; zasnoval Vojno krajino. Kot mecen je mdr. v Bratislavi ustanovil univerzo in prvo tiskarno, v Budimu pa teološko akademijo in knjižnico. Ker je kmete branil pred fevdalno samovoljo, je v slovenskih pripovedkah in pesmih prikazan kot Kralj Matjaž.

Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Friderik III. | Hunyadi, János | huzarji | Kralj Matjaž | Madžarska | madžarska umetnost | nemška zgodovina | Poděbrad, Jurij | slovenska zgodovina | Šlezija | Vladislav V.
2. Matija, nemški cesar (1612–19), tretji sin cesarja Maksimilijana II. in mlajši brat cesarja Rudolfa II., *24.2.1557 Dunaj, †20.3.1619 prav tam; neuspešen kot državni namestnik na Nizozemskem (1577–81); 1593 namestnik v Spodnji in Zgornji Avstriji, 1598 glavni poveljnik v vojni proti Turkom. 1606 vodja habsburške hiše, proti volji cesarja Rudolfa II. sklenil mir z upornimi Madžari, Transilvani (I. Bocskay) in Turki. Kot cesar večji del vladarskih poslov prepustil kardinalu Melchiorju Khleslu.

Sorodna gesla: Bocskay, István | Maksimilijan II. | nemška zgodovina | Rudolf II.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek