madžarska glasba, madžarska ljudska glasba, ki sta jo raziskala B. Bartók in Z. Kodály, izkazuje v starejših plasteh pettonske lestvice brez poltonov, sprejema vplive sosednjih ljudstev, značilni zanjo so plesna narava (čardaš), periode s sodim številom taktov, sinkope ter pogosto menjavanje takta in tempa. Romska glasba, ki jo je imel F. von Liszt za tipično madžarsko, je povsem samostojna, njena glasbena snov pa deloma izhaja iz madžarske glasbe. V umetni madžarski glasbi so pomembni Valentinus Bakfark (1507–1576), F. Erkel, E. von Dohnányi, B. Bartók, Z. Kodály, M. Seiber, G. Ligeti, G. Kurtág, Zsigmond Szathmáry (*1939) in Robert Wittinger (*1945).
Dostopnost