zlata valuta, monetarni sistem s trdnim razmerjem med denarno enoto in zlatom. V sistemu zlate valute običajno ločimo med valuto zlatih novcev (zlatniki so edino zakonito plačilno sredstvo), valuto zlatih palic (kot zakonito plačilno sredstvo se uporablja papirni denar, zlate palice pa so rezerva centralne banke v mednarodnem plačilnem prometu) in valuto zlatih deviz (papirni denar je krit ne le z zlatom, ampak tudi z devizami drugih držav z zlato valuto; tako je bilo v večini evropskih držav pred koncem zlate konvertibilnosti ameriškega dolarja, 15.8.1971). Ob koncu 19. in v začetku 20. st. je bil v večini evropskih držav in ZDA v veljavi sistem zlate valute. Stabilnost menjalnih tečajev – temeljila je na trdnih paritetah valut do zlata – je imela ugoden vpliv na ekspanzijo svetovne trgovine. Pogoji za delovanje mehanizma zlate valute so: prosta trgovina, neomejena konvertibilnost valut, odpoved avtonomni konjunkturni politiki posameznih držav in velike zlate rezerve tudi pri širjenju zunanje trgovine. Sistem zlate valute se je prvič sesul med prvo svetovno vojno. Prednost zlate valute: dolgoročno avtomatsko upravljanje količine denarja v obtoku posamezne države, saj se s tem zelo zmanjša možnost političnih manipulacij. Pogoj za to je sistem zlate valute v vseh pomembnih državah, vključenih v svetovno trgovino. Slabosti zlate valute: absolutna prednost zunanjega ravnovesja države kot cilja pred vsemi drugimi cilji gospodarske politike (polna zaposlenost ipd.); nobenih možnosti za usmerjanje konjunkture prek monetarne in fiskalne politike ipd.
Dostopnost