seme, 1. botanika:organ višjih rastlin (cvetnice) za razmnoževanje; zgrajeno iz spečega, z lupino obdanega kalčka in hranilnega tkiva. Seme nastane iz semenske zasnove plodnice (cvet): v embrionalni vrečki so jajčne celice; iz njih se razvije (navadno po oploditvi) z zaporednimi delitvami kalček. Ima koreničico, enega ali dva klična lista (kotiledona) in včasih zasnove za prave liste; iz jedra embrionalne vrečke nastane hranilno tkivo (endosperm); obdajajoče ovojnice (integumenti) semenske zasnove se preoblikujejo v trdno semensko lupino. Pogosto se hranilno tkivo porabi že med zorenjem semena, hranilne snovi se tokrat naložijo v kličnih listih (npr. stročnice); rezervne snovi so predvsem beljakovine, škrob (žitarice ok. 70 %, fižol 47 %), olja (orehi 50–60 %) in (za ljudi neuporabna) rezervna celuloza; to so gradbene snovi za kalečo rastlino. Pri zorenju seme izgublja vodo in izgubi vse znake življenja: počitek semena; seme je v tem stanju zelo odporno proti mrazu, suši idr. vplivom; takrat se loči od matične rastline. Počitek semena lahko traja nekaj dni, tednov (vrba, topol) ali celo desetletja (lotos 250 let). Brez počitka (že na matični rastlini) kalijo semena mangrov; nekatera semena kalijo šele potem, ko so bila izpostavljena mrazu, druga po osvetlitvi. Navadno so semena zelo majhna in lahka: večinoma tehtajo manj kot 1 g, pri razl. tropskih orhidejah do 0,002 mg; izredno veliko je seme več palm: kokosov oreh ok. 500 g. Hkrati z dozorevanjem semena nastaja tudi plod; plod seme varuje in sodeluje pri širjenju semena. Seme se lahko širi sámo (pri plodovih, ki se odpirajo) ali skupaj s plodom (pri zaprtih plodovih). Pri širjenju semena lahko sodeluje veter (anemohorija), voda (hidrohorija), živali (zoohorija) ali človek (antropohorija). Poleg takšnega načina (alohorija) so nekatere rastline razvile svoje mehanizme za aktivno širjenje semena (avtohorija), npr. nedotike seme izvržejo iz plodov.
Dostopnost