shizofrenija [grško, ‘razcepljena duša’], skupno ime za skupino duševnih bolezni, ki jih spremljajo motnje mišljenja, čustvovanja in vedenja. Prava shizofrenija se začne z blodnjami in razrvanostjo, bolnik beži iz realnosti, pojavljajo se motnje mišljenja (konfabulacije, blodnje, nepovezanost govora), zaznavanja (halucinacije: vidne, slušne, tipalne, voha), čustvovanja (otopitev, neustrezno izražanje čustev, npr. smeh ob smrti bližnjega, osamitev) in vedenja vse do popolnega propada osebnosti (dementia simplex). Zelo huda oblika je hebefrenija, ki se začne že v mladosti. Pri blažji katatoniji bolnik zapada iz silne agitiranosti v zavrtost in popolno otrplost. Parafrenija prizadene priletne ljudi, vendar se osebnost ohrani. Neprave shizofrenije (akcesorične shizofrenije) nastanejo iz neznanih vzrokov (endogene psihoze), zaradi uživanja psihofarmakov (toksične psihoze), po možganskih boleznih in poškodbah. Zdravljenje z antipsihotiki in psihoterapijo je uspešno do te mere, da bolniku pomaga vzpostaviti stik z okolico, popolne ozdravitve prave shizofrenije ni.
Dostopnost