Winckelmann [vínkəlman], Johann Joachim, nemški znanstvenik, *9.12.1717 Stendal, †8.6.1768 Trst (umorjen); utemeljitelj klasične arheologije in novejše umetnostne zgodovine. Po študiju teologije knjižničar grofa Bünaua pri Dresdnu (1748–54). A. F. Oeser in poznavanje dresdenske zbirke antične umetnosti sta ga navedla k pisanju programskega spisa neoklasicizma: Misli o posnemanju grških slikarskih in kiparskih stvaritev (Gedanken über die Nachahmung der griechischen Werke in der Malerei und Bildhauerkunst, 1755); 1754 sprejel katoliško vero, 1755 se je preselil v Rim, tam postal knjižničar kardinala Albanija in 1763 prefekt vatikanskih antičnih zbirk. Svoje preučevanje in poznavanje antičnih umetnin objavil v številnih spisih, predvsem pa v delu Zgodovina umetnosti starega veka (Geschichte der Kunst des Altertums, 1764). V nasprotju z do takrat običajnimi življenjepisi umetnikov je v tem delu uvedel zgodovinsko obravnavo slogov in upošteval temelje umetniške ustvarjalnosti, kar je eno izmed izhodišč novejše umetnostne vede in primerjalne umetnostne zgodovine.
Dostopnost