plavž, talilna peč za pridobivanje surovega železa (grodlja). Visok je ok. 30 m in ima obliko cevastega jaška, ki se proti spodnji tretjini stožčasto širi, nato pa ponovno oži. Notranja stran je obložena z ognjevzdržno opeko, ki vzdrži visoke temperature, na zunanji strani pa ima pločevinasto oblogo, ki jo med delovanjem hladijo. Zgornji del plavža je območje sušenja, v sredini je redukcijsko območje, ob dnu pa talilno območje. Rude, dodatki (talila) in gorivo (predvsem koks) v plasteh vstavljajo skozi žrelo plavža in potujejo navzdol proti talilniku (izpust žlindre in surovega železa). Skozi odprtine (pihalice) nad talilnikom vpihujejo segret zrak (podpih), ki potuje navzgor. Zrak s temperaturo 900 °C vžge koks v spodnjem delu plavža (jašek). Steče kemijska reakcija, pri kateri se ogljik veže s kisikom iz vpihanega zraka, pri tem pa nastaja reduktiven plin. Nastali ogljikov monoksid se veže s kisikom železovih oksidov. Raztaljeni grodelj (surovo železo) teče v talilnik. Ko ga s prebijanjem odpremo, izteka iz talilnika. Izpuščajo ga v presledkih po štiri ure in ga transportirajo v nadaljnjo predelavo v jeklarno. Podobno izpuščajo tudi plavžno žlindro. Plavž deluje zvezno in na dan proizvede 7000–10.000 t grodlja. Za 1 t grodlja porabi 0,4–0,6 t koksa. Plin, ki izhaja iz vrha plavža, je plavžni plin.
Dostopnost