Sardinija (Sardegna [sardénja]), drugi največji otok v Italiji, v Tirenskem morju, 23.813 km2 (s sosednjimi otoki 24.090 km2), med Sardinijo in francosko Korziko morska ožina Bonifacijski preliv; 1,7 mln. preb. (Sardinci), glavno mesto Cagliari; zavzema štiri province: Cagliari, Nuoro, Oristano in Sassari. Za Sardinijo je značilen gorat svet iz starih kristalinskih in vulkanskih kamnin, pretežno porasel z makijo, na JZ se vanj zajeda 20 km široka udorina Campidano, najvišji vrh Monti del Gennargentu (1834 m), na SZ je pokrajina Logudoro. Na v. obali je le nekaj pristanišč. V gorskem svetu prevladuje živinoreja (ovčarstvo in kozjereja), v nižinah in dolinah, kjer je razvit namakalni sistem, pa pridelujejo žito, koruzo, tobak, agrume; oljčni nasadi, vinska trta; ribištvo (sardine, rarogi, tuni); rudno bogastvo: cink, svinec, mangan, antimon.
Zgodovina: o prazgodovinski kulturi na Sardiniji pričajo številni nuragi, ki so nastali predvsem 1600–900 pr. n. š. V 6. st. pr. n. š. so Sardinijo osvojili Kartažani, saj je bila zelo privlačna zaradi nahajališč železove rude, svinca in srebra. 238 pr. n. š. so jo zavzeli Rimljani, v sredini 5. st. n. š. Vandali, od 534 pa je bila bizantinska. Od začetka 8. st. do začetka 11. st. večkrat pod Saraceni. Po pomorski bitki 1016, v kateri sta republiki Pisa in Genova premagali Arabce, se je vnel boj med obema republikama za prevlado nad Sardinijo. 1164 je cesar Friderik I. Barbarossa razglasil Sardinijo za kraljevino. Enzio, sin Friderika II., si je podredil otok s poroko s sardinsko kneginjo Adelasio. Po njegovem ujetništvu (1249) je bila Sardinija ponovno predmet spora med Piso in Genovo vse do 1296, ko jo je Bonifacij VIII. podaril aragonskim kraljem, dejansko pa jim je pripadla šele v prvi polovici 14. st. Pod aragonsko oz. špansko oblastjo je bila do 1713/14 (utrechtski mir), nato jo je dobila Avstrija. 1720 je v zameno za Sicilijo pripadla vladarjem Savoje, ki so tako postali kralji Sardinije in so otok 1861 pripeljali v novo nastalo kraljevino Italijo. 1948 je Sardinija postala avtonomna dežela.
Dostopnost