dinamizem [grško],
1. filozofija: razlaga stvarnosti kot pojavne oblike moči, torej snov in materija kot delovanje energije, življenje kot moč, ki obvladuje snov in jo oblikuje (G. W. Leibniz, predanimizem).

Sorodna gesla: Leibniz, Gottfried Wilhelm | predanimizem
2. religija: predstave o obstoju nadnaravne, vse prežemajoče vitalne moči; zbrana je zlasti na posameznih krajih ter v posameznih predmetih, živalih in osebah. Uspeh, moč in učinkovitost socialnih in religioznih predstavnikov (vodje skupin, poglavarji ipd.) temeljijo na tej moči (mana, manitu); preobilica moči je lahko nevarna (tabu).

Sorodna gesla: mana | manitu | tabu


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek