pretok,
1. fizika: količina tekoče snovi (plin, kapljevina, prah, granulat), ki v enoti časa steče skozi cev ali kanal. Volumski pretok merimo v m3/s, masni pretok pa v kg/s. Pretok merimo z merilniki pretoka ali računamo s hitrostjo toka in preseka cevi. Električni pretok meri število silnic, ki prebadajo zaključeno ploskev okoli nabitega delca; sorazmeren je z nabojem delca, enota je coulomb (oznaka C) oz. ampersekunda. Magnetni pretok meri število magnetnih silnic skozi dani presek; enota je weber (oznaka Wb) oz. voltsekunda (magnetni moment). V procesni tehniki in industriji množina snovi, ki v določenem času preide skozi obdelovalni postopek, stroj, napravo ali tovarniški postroj.

Sorodna gesla: dušilka | magnetni moment | merjenje množine snovi | ventil | vodni števec
2. kmetijstvo: odtočenje mladega vina po vrenju od sesedene usedline kvasovk (prvi pretok) ali od t. i. usedline čistil (drugi pretok).

Sorodna gesla: kalež
3. ekologija: pretok energije, prehod biološko vezane energije (energija organskih snovi ali hrane) skozi prehranjevalne verige ekosistemov. Iz termodinamičnih vzrokov se prenaša od stopnje do stopnje v prehranjevalni verigi le ok. 10 % biološko vezane in za organizme uporabne energije. Pretok energije poganja in vzdržuje kroženje snovi v ekosistemih. Skoraj vsa biološko vezana energija izvira iz primarne produkcije zelenih rastlin (fotosinteza), le malo biološko vezane energije izvira iz kemosinteze (globokomorsko dno).

Sorodna gesla: ekosistem | fotosinteza | prehranjevalna veriga
4. medicina: perfuzija.


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek