elektrotehniško šolstvo, izobraževanje za poklice na področju elektrotehnike; obsega celotno poklicno vertikalo od najenostavnejših poklicnih stopenj v krajših oblikah izobraževanja po osnovni šoli do univerzitetnega študija; deli se na več podusmeritev: elektroenergetika (»jaki tok«), elektronika (»šibki tok«) in telekomunikacije; v dveletnih programih se izobražujejo monterji električnih omrežij in inštalacij, v triletnih elektrikarji energetiki, elektrikarji elektroniki in elektrikarji telekomunikacij, v štiriletnih pa elektrotehniki za energetiko, elektroniko in telekomunikacije. Podobno strukturo ima elektrotehnično izobraževanje na postsrednji stopnji. Do študijskega leta 1993/94 je potekalo postsrednje izobraževanje po programih za pridobitev višje oz. visoke izobrazbe, po tem pa v obliki univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študija. Študij se deli na več študijskih smeri: avtomatika, elektronika, močnostna elektrotehnika in telekomunikacije. S študijskim letom 1996/97 sta začeli delovati dve višji strokovni šoli za elektroenergetiko in elektroniko.
Dostopnost