galij (latinsko gallium), simbol Ga, največkrat trivalentni kemijski element, vrstno število 31, atomska masa 69,72, gostota 5,9 g/cm3, tališče 29,78 °C, vrelišče 2400 °C, Mohsova trdota 1,5; svetleče bela, mehka kovina, obstojna na zraku, tekoča še pod 29 °C (podhlajenost). Napovedal ga je že D. I. Mendelejev, odkril ga je 1875 Lecoq de Boisbaudran v cinkovi svetlici in poimenoval v čast Franciji (Galia). Pridobivajo ga elektrolitsko iz bakrenega peščenca, uporablja se v kremenovih termometrih do 1200 °C, v kovinskih hlapih (skupaj z aluminijem), kot nestrupena zaporna tekočina in za oblogo zrcal. Galijev arzenid (GaAs) je odličen polprevodnik in se uporablja za laserje (medkovinske spojine). Galijev nitrid (GaN) in galijev fosfid (GaP) se uporabljata tudi za pripravo luminiscenčnih diod.
Dostopnost