limfociti [grško], vrsta celic v krvi, ki so nosilci humoralne in celične imunosti. Limfociti B so nosilci humoralne imunosti. Na površini (celične membrane) nosijo protitelesa. Iz transformiranih limfocitov B se razvijejo plazmatke, ki tvorijo in izločajo v kri protitelesa, ali spominske celice, ki ob ponovnem stiku z določenim antigenom sprožijo takojšen imunski odziv. Limfociti T so nosilci celične imunosti; dozorijo v priželjcu. Ena izmed njihovih najpomembnejših nalog je razpoznavanje in uničevanje okuženih celic (celice ubijalke). Nekateri krepijo obrambo organizma (celice pomagalke), drugi jo zavirajo (celice zaviralke). V limfocitih T nastajajo limfokini.

Sorodna gesla: antigeni | antilimfocitni serum | bezgavke | celice ubijalke | hibridom | imunost | imunosupresija | imunski sistem | kri | levkociti | limfatični organi | limfoblasti | limfokini | mlezivo | plazmatke | priželjc | protitelesa | spominske celice | Theileria | zavrnitvena reakcija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek