valovna mehanika, način obravnavanja kvantnomehanskih problemov, ki ga je 1926 razvil E. Schrödinger. Valovna mehanika opisuje atomarne delce na osnovi njihovih valovnih lastnosti (snovno valovanje), posamezni delec pa obravnava kot valovni paket (valovanje). Delca ne more opisovati s krajevnimi koordinatami; lahko napove le verjetnost, da je na določenem mestu, ki jo izraža kvadrat amplitude funkcije stanja. Funkcija stanja je rešitev diferencialne enačbe drugega reda (Schrödingerjeva enačba), ki zadošča še danim začetnim in robnim pogojem. Valovna mehanika omogoča razlago tunelskega pojava. Klasična mehanika je v valovni mehaniki pojmovana kot mejni primer majhnih valovnih dolžin in velikih razsežnosti teles. Drugi način obravnavanja predstavlja matrična mehanika (kvantna mehanika).
Dostopnost