Termania - Veliki splošni leksikon

Nauru (uradno ime Republic of Nauru [angleško], Ripublik Naoero [naursko], Republika Nauru), majhna otoška država v z. delu Oceanije, ok. 700 km z. od Gilbertovega otočja (Kiribati), v neposredni bližini ekvatorja.

časovni pas	novozelandski čas (srednjeevropski čas + 11 ur)
površina	21,3 km2 (kopno), z morjem 180.000 km2, SV–JZ 6 km
prebivalstvo	11.000, 516 preb./km2, letna rast 1,8 %, življenjska doba 52 let
glavno mesto	Yaren, 5100 preb., na jz. obali
upravna razdelitev	14 okrožij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1999), Britanska skupnost narodov, SPC, SPF
uradni jezik	angleški in naurujski
denarna enota	avstralski dolar (oznaka AUD)

Naravne razmere
Nauru je dvignjen in s koralnim grebenom obdan koralni otok, ki se v osrednji planoti dviga do 70 m nad morjem; v jz. delu je laguna Buada. Prvotno ga je prekrivala kamnina z veliko vsebnostjo fosfatov, nastala iz iztrebkov morskih ptic (gvano). Podnebje je tropsko oceansko s povprečno temperaturo ok. 27 °C; povprečna letna količina padavin je ok. 2000 mm, vendar močno niha. Rastje je omejeno na obalni pas, predvsem kokosove palme in pandanus. Dolgoletno izkoriščanje fosfatov v notranjosti otoka je pustilo za sabo večinoma golo razjedeno površje.

Prebivalstvo
Domači prebivalci so mešanci med Polinezijci, Melanezijci in Mikronezijci (ok. 60 %), preostalo so priseljenci z drugih tihooceanskih otokov (26 %) ter Azijci, Avstralci in Novozelandci, ki so kot tuja delovna sila zaposleni pri izkoriščanju fosfatov. Večina Naurujcev je protestantske vere. Kot premožna socialna država ima Nauru dobro urejeno šolstvo.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1968 je miniaturna državica samostojna parlamentarna republika v okviru Britanske skupnosti narodov. Predsednika države, ki je hkrati tudi predsednik vlade, izvoli parlament. Enodomni parlament (zakonodajni svet) sestavlja 18 poslancev, ki jih na neposrednih volitvah volijo za tri leta. Pravosodje je urejeno po britanskem zgledu.

Gospodarstvo
Edina gospodarska panoga in glavni vir dohodka bogatega tropskega otoka je izkoriščanje in izvoz zelo kakovostnih naravnih fosfatov (gvano skupaj s koralnim apnencem). Od 1968 je za to pristojno državno podjetje, vendar bodo zaloge kmalu pošle. Kmetijstvo je na otoku komajda mogoče, na obali le kokosovi orehi, sadje in povrtnine; večino živil in celo pitno vodo morajo uvažati; obalno ribištvo. Okrog otoka je speljana 20 km dolga cesta; kratka železnica je namenjena izključno prevozu fosfatov. Nauru nima naravnega pristanišča, ladje se morajo zasidrati daleč na odprtem morju. Mednarodni letalski promet poteka prek letališča pri glavnem mestu Yaren; dobre letalske zveze z drugimi tihooceanskimi otoki, z Avstralijo, Novo Zelandijo in Japonsko.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	143 mln. USD, 13.000 USD na prebivalca
uvoz (1991)	21,1 mln. USD
izvoz (1991)	25,3 mln. USD
zadolženost v tujini (1991, ocena)	33,3 mln. USD

Zgodovina
Nauru so 1798 odkrili Britanci, 1888 ga je anektirala Nemčija, 1914 zasedla Avstralija, od 1919 kot mandatno ozemlje Društva narodov pod skupno upravo Avstralije, Velike Britanije in Nove Zelandije, 1942–45 ga je zasedla Japonska, od 1947 ozemlje pod skrbništvom OZN (upravo so zaupali Avstraliji); od 31.1.1966 avtonomija, neodvisen od 31.1.1968. 1971–89 je bil predsednik države in vlade Hamer DeRoburt, 1989–97 Bernard Dovijogo, 1997–99 Kinza Clodumar, od 1999 pa s prekinitvami Rene Harris. V Nauruju vlada velika politična nestabilnost, zaradi sporov o upravljanju s skladom odškodnin za izkoriščanje fosfatov.

Sorodna gesla: Kiribati | Oceanija

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek