Staufovci [štáu̯fou̯ci], Hohenstaufovci, švabska plemiška rodbina, imenovani po gradu na Staufenbergu v Švabski Juri pri Göppingenu. Njen začetnik je bil verjetno grof Friderik Bürenski; njegov sin (Friderik I.) je kot zvest privrženec kralja Henrika IV. 1079 dobil švabsko vojvodino. Oba njegova sinova, vojvoda Friderik II. Švabski in vojvoda Konrad, sta se po izumrtju Salijcev (1125) na podlagi rodovne pravice kot nečaka Henrika V. bojevala z Lotarjem III. Supplinburškim za premoženje salijske vladarske rodbine in nemško kraljevo krono. Šele po Lotarjevi smrti (1138) je mlajši brat kot kralj Konrad III. prevzel nemški prestol. Člani družine Friderik I. Barbarossa., Henrik VI., Filip Švabski, Friderik II. in Konrad IV. so ga obdržali več kot sto let (vmes le en kralj, Oton IV., ni bil član družine). S poroko Henrika VI. in Konstance sta se povezali v personalno unijo južnoitalijanska normanska država in Sveto rimsko cesarstvo. Med vladavino Staufovcev je cvetela dvorska viteška kultura.
Dostopnost