teleologija [grško telos, ‘smoter’], smotrnost, usmerjenost k cilju (finalnost); opredeljenost dogajanja ali predmeta s končnim smotrom (smotrni vzrok; vzrok); pri predmetih, ki jih je ustvaril človek, smoter, ki mu rabijo (zunanja teleologija); na področju vsega živega in v celotnem kozmosu (po splošno razširjenem z. razumevanju) to, kar usmerja razvoj, moč, ki izvira iz živih bitij samih ali Boga (notranja teleologija). Moderno naravoslovje se je teleologiji odpovedalo. Mehanicizem zanika vsakršno teleologijo v svetu.

Sorodna gesla: disteleologija | mehanicizem | smoter | vzrok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek