atonalnost (atonalitetnost), od začetka 20. st. označitev za glasbo, ki zanika kakršnekoli tonalitetne oz. funkcionalne povezave med toni in akordi. Odločilni korak k atonalnosti je storil A. Schönberg ok. 1908. Na temelju dvanajsttonske tehnike, ki jo je razvil, je 1924 do tedaj svobodno atonalnost na novo uredil v tonskem redu.