porabski Slovenci, narodna manjšina v Slovenskem Porabju, ki je tudi po trianonski pogodbi (1920) ostala v Železni županiji na Madžarskem in predstavlja najsevernejši ostanek nekdanje panonske poselitve Slovencev (izpričane vsaj v 9. st.). Po popisu 1890 je v osmih porabskih vaseh in Monoštru živelo 4542 preb., ki so govorili slovenski jezik, 1941 pa 4329; porabske Slovence so posebej prizadele razmere po jugoslovanskem sporu z informbirojem; tedaj se je število precej zmanjšalo. K zmanjševanju pa sta pripomogla tudi gospodarska zaostalost območja in izseljevanje (1990 – brez Monoštra – uradno le še 1756; po zdajšnjih ocenah 5000 slovenskih prebivalcev na Madžarskem). Porabski Slovenci so organizirani v Zvezi Slovencev na Madžarskem. Zveza izdaja štirinajstdnevnik Porabje in Slovenski koledar. Uradni okviri za ohranjanje slovenskega jezika so dvojezični otroški vrtci in šole, vaške knjižnice, dvojezični napisi, možnost uporabe slovenskega jezika v upravi in sodstvu (vse zelo postopno uvedeno od 60. let), na radiu, vendar raba slovenskega jezika peša tudi v družinah. Kulturna dejavnost porabskih Slovencev je pogosto omejena na folklorne prireditve. Položaj manjšine dodatno ureja pogodba med Slovenijo in Madžarsko (6.11.1992).
Dostopnost