končnost,
1. filozofija: osnovna značilnost vsake stvari, če je posamična in prostorsko ter časovno omejena. V filozofskem pogledu je končnost vedno pomenila izziv zamišljati si jo kot nasprotni in mejni pojem neskončnega, bodisi kot vseobsegajočo enotnost vsega končnega bodisi kot neskončno substanco (‘Bog’).

Sorodna gesla: finitizem | neskončen
2. fizika: v splošni relativnostni teoriji A. Einsteina velja postavka, da je (ukrivljeni) prostor končen; to pomeni, da ima izmerljivo prostornino, hkrati pa je neomejen. To si težko predstavljamo, primerjamo pa lahko s površino krogle, ki je za dvodimenzionalno bitje neomejena, čeprav ima izmerljivo velikost.

Sorodna gesla: Einstein, Albert


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek