šega (običaj), ritualizirano in pogosto tradicionalno ravnanje (z besedo, gibi, dejanji), ki a) postavlja ljudi v zvezo in razmerje z nadnaravnim (ljudsko verovanje, čaranje), b) simbolizira razmerja med ljudmi, c) poudarja pomen izjemnih dogodkov in jih povzdigne nad vsakdanjost (nasprotno navadi, ki je bolj ali manj rutinsko ali ponavljajoče se vsakdanje ravnanje). V etnologiji so običajno šege ločene v tri zvrsti: 1. šege življenjskega kroga: ob rojstvu, poroki (ženitovanjske šege, svatba) in smrti: 2. koledarske ali letne šege in 3. delovne šege (npr. likof, kmečki koledar). Pri razl. ljudstvih in skupnostih so, upoštevajoč celoten način življenja in ureditev družbe, šege za njihove pripadnike bolj ali manj obvezujoče. Pri naravnih ljudstvih in v predindustrijski dobi so bile na podeželju veliko bolj povezane z verovanjem v nadnaravno; z usihanjem verovanjske podlage so se šege sekularizirale (zgubile so svetno vsebino), marsikatera šega je zgubila prvotno vsebino in pomen in se tako na videz spremenila v navado, druge so povsem izginile, v drugačnih življenjskih okoliščinah pa nastajajo nove. Šege urejajo in odsevajo razmerja med posamezniki v skupnosti, jih povezujejo, jim dajejo varnost (šege kot jezik skupnosti).
Dostopnost