temperament [latinsko], bolj ali manj tipično izražen, ustaljen način duševnega odzivanja pri človeku, predvsem z razpoloženjem, reaktivnostjo, izražanjem čustev in hitrostjo duševnih procesov (karakter, tipologija). V starem veku je Hipokrat opisal štiri tipe temperamenta; pri tem naj bi prevladal vedno drug del telesa: sangvinik [latinsko sanguis, ‘kri’] se z lahkoto odziva, je površen, spremenljivega razpoloženja; kolerik [grško cholos, ‘žolč’] je silovit, nezadovoljen; melanholik [grško melaina chole, ‘črni žolč’] pogosto mračno razpoložen, globok; flegmatik [grško phlegma, ‘sluz’] je počasen, težko se odziva.

Sorodna gesla: afektivnost | flegmatik | Hipokrat | impulziven | karakter | kolerik | konstitucijski tipi | melanholik | osebnost | razpoloženje | sangvinik | tipologija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek