detektor, 1. fizika:skupna označitev za naprave, ki rabijo za dokazovanje in prepoznavanje atomskih delcev, osnovnih delcev ali sevanja. Električno nabite delce (elektrone, protone) zaznamo navadno neposredno prek ionizacije, ki jo povzročijo pri prehodu skozi snov, nevtralne delce (nevtrone, nevtrine) in elektromagnetna valovanja oz. sevanja (fotone) pa prek sekundarnih reakcij, ki jih sprožijo v okoliški snovi. Osnovni tipi detektorja so: mehurčna celica, iskrna celica, ionizacijska celica, meglična celica, scintilacijski števec, proporcionalni števec in polprevodniški detektor.
Sorodna gesla: kristalna dioda3. kemija:aparat pri plinski kromatografiji, ki zazna ločeno frakcijo po prihodu iz separacijske kolone; npr. detektor na podlagi toplotne prevodnosti (TCD), plamensko ionizacijski detektor (FID), detektor z zajetjem elektronov (ECD), ultrazvočni detektor, kolometrični detektor.
Dostopnost