planinsko pašništvo, uporaba planinskih pašnikov (deloma tudi redkih gozdov) za poletno pašo živine; ena od oblik selilnega pašništva, povezana z menjavanjem letnih časov (spomladi odhod živine na planino, jeseni vrnitev v dolino). Zaradi majhnih možnosti uvajanja mehanizacije (intenzifikacije) in oddaljenosti pašnikov od tržišča planinsko pašništvo v zadnjih desetletjih polagoma zamira, država pa to lahko s subvencioniranjem hribovskih kmetij le delno prepreči. Po drugi strani sta povzročila gradnja asfaltiranih cest vse do najvišjih delov gora in predvsem intenzivno spreminjanje travnih površin v množična smučišča sporne ekološke posledice.
V Osrednjih Alpah (Crestaulta) in na Norveškem najdeni dokazi za planinsko pašništvo že v bronasti dobi.

Sorodna gesla: bronasta doba | odgon | planšarija | transhumanca


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek