Leopold, knezi:1. Leopold III., avstrijski mejni grof (1095–1136), iz rodbine Babenberžanov, *ok. 1075 Melk, †15.11.1136; čeprav poročen z Agnes, hčerko Henrika IV., v investiturnem boju ostal zvest papežu; ustanovil avguštinski (korarski) samostan Klosterneuburg, cistercijansko opatijo Heiligenkreuz in benediktinski samostan Klein-Maria-Zell; svojo rezidenco prenesel iz Tullna v Neuburg (zdaj Klosterneuburg). Svetnik, god: 15.11. Zaščitnik Spodnje Avstrije.
Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Heiligenkreuz | Henrik II. Jazomirgot | Henrik IV. | investiturni boj | Klosterneuburg | Oton Freisinški2. Leopold I., nemški cesar (1658–1705), drugi sin Ferdinanda III. Svetega, *9.6.1640 Dunaj, †5.5.1705 prav tam; po smrti starejšega brata Ferdinanda (1654) je L., sprva predviden za cerkveno službo, najprej postal ogrski (1655), nato pa še češki (1656) kralj. Dve leti pozneje (1658) izvoljen za nemškega cesarja in kljub začetnim težavam (njegov glavni nasprotnik je bil Ludvik XIV.) avstrijski vladarski hiši zagotovil položaj velesile. Po zmagoviti bitki pri Monoštru 1664 in obrambni bitki pred Dunajem (Kahlenberg 1683) je Turke do mirovne pogodbe v Karlovcu (1699) postopoma izrinil skoraj iz vseh ogrskih pokrajin. Zapustiti pa so morali tudi Transilvanijo, ta je priznala avstrijsko oblast (Decretum Leopoldinum); 1671 zatrl zaroto hrvaških in ogrskih velikašev pod vodstvom Petra Zrinjskega in Krsta Frankopana. Ob spopadih s Turki je bil Leopold I. skoraj desetletje zapleten tudi v pfalško nasledstveno vojno; zmagal šele ob pomoči angleškega kralja Viljema III. Oranskega. Po zmagi je Ludvika XIV. prisilil, da se je odpovedal pokrajinam, ki jih je namenil svakinji Lizeloti Pfalški (Elizabeta Šarlota). Po izumrtju španskih Habsburžanov (1700) je želel svojemu drugemu sinu Karlu (Karel VI.) zagotoviti španski prestol (španska nasledstvena vojna).
Sorodna gesla: Cesti, (Marc') Antonio4. Leopold II., nemški kralj (1790–92), tretji sin Franca I. in Marije Terezije, *5.5.1747 Dunaj, †1.3.1792 prav tam; 1765 je nasledil svojega očeta kot veliki vojvoda (Leopold I.) Toskanski (obsežne reforme v duhu razsvetljenega absolutizma), 1790 svojega brata Jožefa II. kot vladar habsburških dednih dežel in kot cesar; trudil se je za spravo in mir, na Ogrskem in Avstrijskem Nizozemskem je pomiril nemire, ki so jih izzvale jožefinske reforme; v sporazumu iz Reichenbacha (27.7.1790) ga je Prusija prisilila, da se je odpovedal v turških vojnah pridobljenim ozemljem; 7.2.1792 je s Prusijo sklenil zvezo kot obrambo pred revolucionarno Francijo.
Sorodna gesla: avstrijska zgodovina | Franc I. | Janez | Jožef II. | Karel | Marija Terezija | nemška zgodovina5. Leopold I., belgijski kralj (1831–65), najmlajši sin vojvode Franca Saško-Coburško-Saalfeldskega, *16.12.1790 Coburg, †10.12.1865 Laeken (pri Bruslju); 1830 odklonil grško krono, 1831 pa sprejel belgijsko; strogo se je držal ustave in je bil nad strankami (nasprotje liberalov in katolikov); z nevtralno politiko in pospeševanjem gospodarstva položil temelj za vzpon dežele.6. Leopold II., belgijski kralj (1865–1909), sin Leopolda I., *9.4.1835 Bruselj, †17.12.1909 Laeken; Belgiji kot industrijski državi priskrbel nova tržišča; od 1881 dal H. M. Stanleyju raziskovati območje Konga (Kinšasa), ki ga je 1885 pridobil zase (1908 prevzela belgijska država kot kolonijo; grozote Konga).
Sorodna gesla: Afrika | grozote Konga | Stanley, sir Henry Morton7. Leopold III., belgijski kralj (1934–51), sin Alberta I., *3.11.1901 Bruselj, †25.9.1983 prav tam; konec maja 1940 moral pred nemškimi četami kapitulirati; do 1944 interniran, do 1945 v nemškem vojnem ujetništvu, do 1950 v izgnanstvu; socialisti so ga odklanjali kot kralja; 1951 se je odpovedal prestolu v korist svojega sina Baudouina I.
Dostopnost