rdeče alge (Rhodophyta), skupina visoko razvitih alg, navadno so večcelične; pretežno morske; listnato zelena barva (zaradi klorofila a) je prekrita s fikoeritrinom in fikocianom, zato so predstavniki te skupine obarvani rdeče do vijolično, redkeje rjavordeče; rezervna snov je floridejski škrob; v celični steni so celuloza in polisulfatni estri; v ontogenezi nimajo oblik z bički; razmnoževanje je zapleteno z menjavanjem rodov. Od pribl. 4000 vrst rdečih alg jih v sladkih vodah najdemo pribl. 200; nekatere vrste so zelo občutljive za temperaturna nihanja. Naseljujejo obrežna območja toplih morij do 200 m globoko, kjer je svetloba že zelo slaba; izkoriščajo svetlobo s kratko valovno dolžino. Ločimo podrazreda Bangiophycidae (enocelične Porphiridium, nitaste Bangia, parenhimatske Porphyra) ter Florideophycidae, ki so različnih oblik: Plumaria razrasla, Delesseria grmičasta, Gigartina drevesaste oblike. Koralni grebeni nastanejo ob pomoči alg skupine Florideophycidae, ki se pojavljajo na podvodnih grebenih obal tropskih morij. Iz nekaterih vrst pridobivajo agar; v Aziji rod Porphyra uporabljajo za prehrano.

Sorodna gesla: agar | alge | Batrachospermum | Delesseria | fikocian | fikoeritrin | floridozidi | Gigartina | karagen | klorofil | koralina | Lithophyllum | menjavanje rodov | Plumaria


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek