pšenica (Triticum), gospodarsko pomemben rod trav; že iz prazgodovine znane kulturne rastline; zarodne vrste izhajajo iz jz. Azije. Do 1,7 m visoke rastline z vitkimi klasi; ob zrelosti izpadejo plodovi (gola pšenica) ali jih obdajajo pleve (plevnata pšenica). Vsak klasek ima dva do pet cvetov, a le enega do štiri plodove. Plevnato pšenico gojijo le redko (sevka, dvozrnica), od golih pšenic sta posebej pomembni trda pšenica (Triticum durum) in navadna pšenica (Triticum aestivum), ki jo najpogosteje sejejo in gojijo v številnih sortah: resnice z dolgimi resami in golice, ozimne in jare oblike. Bolezni pšenice: 1. Pšenična ogorčica, v pšeničnih (redkeje tudi v ječmenovih ali rženih) klasih nastanejo spremenjena črna zrna; povzročitelj pšenična ogorčica (Anguina). Takšno ogorčično zrno lahko vsebuje do 17.000 ličink, ki se izležejo po setvi in lahko napadejo nove klase; 2. pšenična prašna snet, na pšenici jo povzroča gliva iz razreda odprtotrosnic Ustilago tritici; že iz mladih klasov se razširja temen prah spor; ostanejo le prazna klasna vretenca; preprečevanje: menjava semena, razkuževanje semen; 3. pšenična trda snet (pšenična smrdljiva snet), bolezen, ki jo povzroča gliva iz reda sneti Tilletia caries; na videz normalna zrna so namesto z endospermom napolnjena s snetjavimi sporami (hlamidosporami), snetjava zrna vonjajo po smrdljivih ribah; uspešno zatiranje z razkuževanjem semen; 4. rjavenje pšeničnih plev, nevarna glivična bolezen pšeničnih klasov (tudi rži in travniške latovke), ki jo povzroča nespolni stadij glive (Septoria). Najprej nastanejo majhne rjavovijolične točke, pozneje porjavi vsa pleva; zrna so drobna, nagubana, iznakažena; bolezen povzroča gliva Leptosphaeria nodorum, pospešuje pa jo obilno gnojenje z dušikom in uporaba rastnih snovi.
Dostopnost