obdelava podatkov (angleško data processing), smiselno, namensko sestavljanje in večinoma tudi računska obdelava podatkov s stroji, kar naj bi človeku prihranilo delo in čas in zmanjšalo število napak. Delovne korake računalnika lahko primerjamo s človekom, ki kot krmilna enota prevzame podatke od vhodne enote, jih v glavnem pomnilniku (možganih) obdela podobno kot aritmetična enota in rezultate shrani v beležki ali pa posreduje izhodnemu predalu. Osrednja enota računalnika je sestavljena iz centralnega procesorja s krmilno in aritmetično enoto, kjer se določi potek programa. Glavni pomnilnik je, zaradi svoje velikosti in hitrosti, odločilen za zmogljivost računalnika. Vsebuje operacijski sistem in hrani vhodne in izhodne podatke. Vhodno-izhodna enota rabi kot vmesni pomnilnik za usklajevanje zelo visoke delovne hitrosti centralnega procesorja in delovnega pomnilnika in bistveno počasnejših zunanjih naprav. Podatki so lahko mdr. imena, naslovi, oznake za blago, delovni koraki, denarni zneski (plače, rente, odbitki, dodatki, cene, stroški, konti, obresti ipd.), količine blaga (števila kosov, teže), mere (razdalje, barve), časovni podatki (delovni časi, odsotnosti, dopusti), označevalne šifre blaga (identifikacijska številka izdelka). Pri obdelavi podatkov so podatki vse informacije, ki jih lahko izrazimo s števili, npr. tudi zaporedje električnih impulzov za prikaz slike na televiziji. Strojna obdelava podatkov vseh vrst zahteva njihovo pretvorbo v zapise, ki jih stroji »razumejo« (kodiranje). Čeprav že imamo stroje, ki lahko berejo ročno napisane tiskane črke (npr. stroji za razvrščanje pošte po poštnih številkah), sta govor oz. ročno pisanje (zaenkrat še) omejeno primerna za vnos podatkov. Ločimo mehanske in elektronske stroje za obdelavo podatkov. Mehansko obdelavo podatkov danes uporabljajo samo še za razvrščanje in tabeliranje. Pri tem uporabljajo večinoma kartice, ki jih izdelajo avtomatično ali (pri prvotnih izvedbah) ročno na luknjačih. Avtomatska obdelava podatkov (AOP) je zdaj skoraj povsod zamenjala mehansko (pri tem se pojma stroj AOP in računalnik uporabljata kot sopomenki). To je posledica do milijonkrat večje delovne hitrosti strojev AOP v primerjavi s hitrostjo mehanskih strojev za obdelavo podatkov, pri tem pa tudi v približno enakem razmerju manjšim prostorskim zahtevam za shranjevanje podatkov. Kot zunanje sredstvo za shranjevanje podatkov uporabljajo predvsem magnetne trakove in diske. Ker naprave AOP uspešno berejo normirane tiskane črke (postopek OCR), te znake (za številko računa, oznako enote, datum, znesek) uporabljajo tudi banke na svojih originalnih čekih. Z AOP lahko prevzamejo celotno poslovanje in omogočijo samodejno knjiženje. Avtomatično lahko vodijo obsežna knjigovodstva, npr. obračun plač, davčne napovedi, nadzor kontov finančnih uradov, kartoteke pri kriminalistični policiji, evidenco prometnih dovoljenj idr. Večina naprav AOP je neposredno povezanih z vhodnimi napravami (npr. pri znanstvenih eksperimentih, tovarniških strojih, vesoljskih poletih), tako da so obdelani podatki takoj vidni kot rezultati ali pa jih uporabijo za krmiljenje strojev.
Dostopnost