glava (caput), del telesa skoraj vseh dvobočno somernih živali in človeka; v glavi je ustna odprtina ter sedež večine čutil in možganov. Med vretenčarji so ribe, mnogi plazilci in sesalci razvili zobe, s katerimi zagrabijo hrano, sesalci pa jo tudi razkosajo in prežvečijo.
Glava se vidno loči od telesa že pri trakuljah. V glavini krpi (prostomium) deževnika je osrednji živčni center, možgani. V glavah polžev so mdr. tudi oči in tipalke. Visoko razvita čutila in za prehranjevanje posebej prilagojen ustni aparat so v glavah členonožcev, zlasti žuželk.
Pri vretenčarjih narašča razmerje med možganskim in obraznim delom glave glede na razvoj možganov od rib proti sesalcem; tudi v razvoju človeške vrste krni naprej štrleč ustni aparat, povišata se čelo in zatilje. Oblika glave se pri človeških rasah razlikuje; glede na obrazni in lobanjski indeks razlikujemo dolgo- in kratkoglave rase.

Sorodna gesla: brahikefalizacija | členonožci | človeške rase | lasje | lobanja | obračalka glave | rog | zobje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek