metanol (metilni alkohol, lesni cvet), CH3OH, strupena, brezbarvna tekočina z vonjem po alkoholu in pekočega okusa; gostota 0,7869 g/cm3 (25 °C), tališče –98 °C, vrelišče 64,5 °C; zgori z modrim plamenom v ogljikov dioksid in vodo; 1661 ga je pri destilaciji lesa odkril R. Boyle. Metanol je v obliki estrov in etrov v veliko rastlinskih snoveh. Tehnično ga pridobivajo iz ogljikovega monoksida in vodika (sinteza metanola). Zaradi strupenosti je vsebnost metanola v alkoholnih pijačah omejena (nevarnost oslepitve). Uporabljajo ga za pripravo metiliranih spojin, kot topilo za smole in lake, kot dodatek h gorivom, za čiščenje odpadnih plinov, kot sredstvo proti zamrzovanju, hladilno tekočino za hladilne stroje, do 15 % kot dodatek pogonskemu gorivu za Ottov motor (namesto bencina).
M. Pier je razvil postopek za tehnično pridobivanje metanola iz sinteznih plinov po reakcijski enačbi CO + 2H2 → CH3OH. Sinteza metanola poteka v reaktorju pri tlaku 250–350 bar in temperaturi 300 °C; katalizatorja sta bakrov in cinkov oksid.

Sorodna gesla: alkoholi | Boyle, Robert | gorivna celica | lesni cvet | motor z vrtinčno komoro | Pier, Matthias | polivinilalkoholi | sintezni plini | vodik


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek