spužve (Porifera, Parazoa), deblo mnogoceličarjev, ok. 5000 vrst; najstarejši znani fosili iz kambrija, v ordoviciju so iz spužev nastali celi grebeni; večinoma živijo v morju; velike od 1 cm do 2 m; nimajo pravih tkiv in organov, čutnih, živčnih celic in mišičja. Najenostavnejšo obliko je mogoče opisati kot na enem koncu trdno priraslo cev z veliko odprtino na drugem koncu (oskulum) in predrto s številnimi porami. Med glavnima telesnima plastema leži debela mezoglejna polnilna snov, poleg veznih vsebuje tudi spolne celice in totipotentne arheocite, ki pri nespolnem razmnoževanju tvorijo nove spužve. V mezogleji so še skleroblasti; oblikujejo spužvino ogrodje; to sestoji iz manjših tankih iglic in vlaken (spikule, skleriti) iz apnenca ali kremena. Večinoma jih veže beljakovinasta snov spongin. S premikanjem celic ovratničark v notranji plasti nastaja vodni tok, ki skozi pore prinaša v telesno votlino hranilne snovi in kisik; voda odteka skozi oskulum. Hranilne snovi prebavijo znotrajcelično ovratničarke, transport hrane k celicam, ki ne leže blizu prehranjevalnih poti, omogočijo amebam podobne potujoče celice. Pri spolnem razmnoževanju poteka razvoj prek prosto plavajočih ličink. Pogostejše je nespolno razmnoževanje z brstenjem, tako navadno nastajajo kolonije. Nekatere vrste spužev oblikujejo iz potujočih in skeletnih celic t. i. zimske popke (gemule), ki lahko preživijo zimo. Spužve se delijo 1. glede na zgradbo na vrečaste spužve tipa askon, kjer celice ovratničarke pokrivajo enoten osrednji prostor; tipa sikon, pri katerem se povečajo površine, prekrite s celicami ovratničarkami; pri tipu levkon se kamrice z bičkastimi celicami ovratničarkami še bolj premaknejo od osrednje telesne votline in so z njo povezane s posebnimi kanali; 2. glede na snov, iz katere je skelet, na apnenjače (Calcarea); steklenjače (Hyalospongia) in štiriosnice (Tetractinellida) s kremenastim ogrodjem; roženjače (Cornacuspongia) s kremenasto-roževinastim ogrodjem, k tem se prišteva vrsta Euspongia officinalis, ki se uporablja pri kopanju in za brisanje šolskih tabel; drevesaste spužve (Dendroceratida) z roževinastim skeletom ali brez njega.
Dostopnost