Italiki, zahodnoindoevropska plemena, ki so od 1200 pr. n. š. vpadla na Apeninski polotok. Po deloma velikih jezikovnih razlikah sta se pokazali dve večji glavni skupini: Latino-Faliski, ki so vpadli po 1200 in se pozneje naselili v dolini Tibere in v Kampaniji, in v 10. st. pr. n. š. Umbro-Sabelci (i. tudi Osko-Umbrijci), med katerimi so Umbrijci, Ekvi, Volski in drugi Sabelci poselili Apenine in (pred Etruščani) Toskano, Oski (Samniti idr.) pa j. Italijo. K Italikom so spadali tudi z Iliri pomešani Japigi v Apuliji, ki so prispeli najpozneje v 8. st., in Veneti sv. od Adiže. Italiki so bili živinorejci in kmetje s sprva nizko kulturno ravnijo.

Sorodna gesla: Ekvi | Germani | Italijani | italski | italski jeziki | Japigi | Latini | Oski | Sabelci | Sabinci | Samniti | Umbrijci | Veneti | Volski


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek