teorija kislin in baz, po teoriji, ki jo je razvil Danec J. N. Brønstedt, so kisline snovi, ki oddajajo protone (vodikove ione) topilu (praktično vedno vodi). Protoni z vodo tvorijo oksonijeve katione (H3O+), npr.: HCl + H2O → H3O+ + Cl–. Baze so snovi, ki od vodnih molekul sprejmejo protone, pri tem iz vode nastanejo hidroksidni ioni (OH–), npr. NH3 + H2O ⇄ NH+4 + OH–. V splošni obliki obstaja torej zveza kisline ⇄ baze + protoni. Nadaljnja sistematična obdelava teh odnosov je pripeljala do pojmov nevtralnih, anionskih in kationskih kislin oz. baz. Po G. N. Lewisu je pojem kisline celo neodvisen od protona. Kislina je spojina (akceptor elektronskega para), ki lahko sprejme elektronski par, baza je donor elektronov.