• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Irska (Éire [irsko], Ireland [angleško], uradno ime Poblacht na h'Éireann [irsko], Irish Republic [angleško], Republika Irska), država na S z. Evrope, obsega večino otoka Irska (brez Severne Irske).

časovni pas srednjeevropski čas – 1 ura, poletni čas
površina 70.273 km2, S–J 470 km, V–Z 290 km
prebivalstvo 3,9 mln., 54 preb./km2, letna rast 1,03 %, življenjska doba 77 let
glavno mesto Dublin, 495.000 preb., na obeh bregovih ustja reke Liffey ob vzhodni obali
upravna razdelitev 4 province s 26 grofijami (counties) in 4 mestnimi grofijami (county boroughs)
članstvo v organizacijah OZN (od 1955), Svet Evrope, EU, OECD, OVSE
uradni jezik irski (govori ga le manjšina prebivalcev) in angleški
denarna enota punt/funt (oznaka IEP)


Naravne razmere
Jedro otoka, ki so ga odločilno preoblikovali ledeniki, je valovita osrednja ravnina s številnimi jezeri (skupaj 1392 km2), rekami (največja Shannon) in močvirji. Z vseh strani jo obdajajo denudirana hribovja; na V sega ravnina do obale. Severnoirsko hribovje, nastalo v obdobju kaledonskega gubanja (silur/devon), je nadaljevanje Škotskega višavja; na J otoka je Armorikansko oz. Variscično hribovje, nastalo v karbonu. Najvišji hrib v državi je Carrantuohill, 1041 m. Irska obala je zelo razčlenjena; predvsem na JZ segajo zalivi globoko v notranjost kopnega (riaška obala). Otok ima izrazito oceansko podnebje z občutnimi vplivi toplega Zalivskega toka; poletja so hladna, povprečna temperatura je 15–17 °C, zime pa so mile (4–6 °C). Povečini pihajo z. vetrovi (jeseni in pozimi hujša neurja), ti pa otoku prinašajo dovolj dežja: na z. obali pade na leto tudi več kot 2500 mm padavin, na v. obali do 800 mm. Značilne so travnate površine (‘Zeleni otok’), v hribih so resave in šotna barja. Gozdovi obsegajo (po pogozdovanjih) le 5 % površine.

Prebivalstvo
Irci so večinoma keltskega izvora. Večina prebivalcev je mladih (skoraj 50 % je mlajših od 25 let). Razlog za to sta precejšen naravni prirastek in več let trajajoče izseljevanje (predvsem zaradi gospodarskih razlogov) prek morja in v Veliko Britanijo. V mestih živi 57 % prebivalcev, od teh približno polovica na območju Dublina. Irci so skoraj brez izjeme katoličani, le 4 % je protestantov. Šolski sistem je zelo dobro razvit. Kolidži so del univerze (ustanovljena 1909) in so v mestih Dublin, Cork, Galway in Maynooth; poleg tega še dublinska univerza (ustanovljena 1591) in dva politehnična državna inštituta.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1937 je Irska demokratična parlamentarna republika. Državo vodi predsednik, voljen za sedem let. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament: v senatu je 60 članov, ki so deloma imenovani, deloma izvoljeni; v spodnjem domu (dail eireann) pa 166 poslancev, izvoljenih za pet let. Na predlog spodnjega doma predsednik imenuje predsednika vlade. Pravosodje je urejeno po angleškem zgledu.

Gospodarstvo
Razmeroma nizke plače in velikodušna državna davčna in finančna pomoč so od 60. let naprej na Irsko privabljale tuja podjetja. Osrednja kmetijska dejavnost je živinoreja (predvsem govedoreja, mlekarstvo); več kot 80 % obdelovalnih kmetijskih površin so travniki in pašniki. Glavni pridelki so krompir, sladkorna pesa, ječmen, oves in pšenica. Vse pomembnejši postaja morski ribolov. Med rudnimi bogastvi so pomembni svinec, cink, baker in srebro. Kot gorivo uporabljajo tudi šoto, energijo pa pridobivajo predvsem v termoelektrarnah (uvoz nafte) in hidroelektrarnah. Med tradicionalne industrijske veje sodita predelava kmetijskih pridelkov in tekstilna industrija. Od začetka 60. let se Irska uspešno odpira tujim podjetjem. Več kot 1000 podjetij nadzirajo v tujini; to so večinoma obrati za montažo; zaposlujejo ok. 90.000 ljudi. Geografska lega otoške republike ob robu Evrope zelo vpliva na njeno prometno povezavo: Irska ima več pomorskih pristanišč (Dublin, Cork, Galway, Waterford) in mednarodnih letališč (Dublin, Cork, Shannon). Tudi cestno in železniško omrežje je dobro. Zelo se razvija turizem. Irska je veliko črpala iz skladov Evropske unije, omogočala je ugodne pogoje, razvijala se je računalniška industrija. Zato je v 90. letih prišlo do hitrega gospodarskega razvoja, ki se je po 2000, ko je Irska že presegla povprečje Evropske unije, upočasnil.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 88,8 mlr. USD, 23.030 USD na prebivalca
delež po panogah (2000) kmetijstvo 4 %, industrija 38 %, storitvene dejavnosti 58 %
uvoz (2001) 49,5 mlr. USD
izvoz (2001) 75,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (1998) 11 mlr. USD


Zgodovina
Sredi 1. st. pr. n. š. so se na Irsko priselili Kelti in se s predkeltskimi prebivalci (verjetno sredozemske rase) združili v irski narod (Irci). Politično je bila razdeljena na pet kraljevin: Ulster, Connaught, Meath, Leinster, Munster (po ok. 500 še dve kraljevini). Vsaka je bila razdeljena med poglavarje številnih velikih rodov (klan). Sredi 5. st. so iz z. Britanije na Irsko prenesli krščanstvo (Patrick). Irska Cerkev je nastajala v tesni povezavi z rodovno ureditvijo (meniška Cerkev); 500–800 silovit kulturni razcvet, ki je segel tudi v Anglijo in na evropsko celino. Od 795 vdori Normanov; sredi 9. st. so Normani zavzeli v. obalo in v 10. st. začasno zavladali večjemu delu otoka. Po 1014, ko jih je pri Clontarfu porazil kralj Brian iz Munstra, so imeli pod svojo oblastjo le še nekaj mestnih držav ob obali (mdr. Dublin, Cork, Limerick). Na sinodi v Kellsu pod vodstvom papeževih legatov (odposlancev) 1152 reforma irske Cerkve in poenotenje s celinsko evropsko Cerkvijo. 1171 si je Irsko podredil angleški kralj Henrik II. Veliko zemlje je bilo podarjene angleškim grofom. Ves pozni srednji vek so na z. delu otoka vladali neodvisni rodovni knezi; angleška oblast je ostala nesporna le na v. obali okrog Dublina. 1297 prvi stanovski zbor angloirskega plemstva, vendar se je to postopno asimiliralo. Angleška kraljeva rodbina Tudorjev je na Irskem uvedla anglikansko Cerkev in zaplenila posesti, to pa je sprožilo vstajo; zatrli so jo 1594–1603. 1649–51 je bila Irska pod oblastjo O. Cromwella. Najhujše nasilje je zavladalo 1690/91 po zmagi Viljema III. Oranskega nad katoliškim kraljem Jakobom II. iz rodbine Stuart (tega so podpirali Irci). Proti koncu 17. st. so bile tri četrtine zemljišč v lasti angleških lordov. Razlastitve, veliki dolgovi zakupnikov in omejevalna angleška trgovinska politika so povzročili gospodarski padec, lakoto in izseljevanje (predvsem v Ameriko). Pod vtisom severnoameriške vojne za neodvisnost so irskemu parlamentu 1782 po treh stoletjih sicer vrnili zakonodajno neodvisnost, a že 1802 je W. Pitt mlajši združil irski parlament z britanskim; po zakonu o prisegi zvestobe so lahko v parlamentu sedeli samo protestanti. V začetku 19. st. velik vzpon osvobodilnega gibanja. 1829 je D. O'Connell dosegel, da so Irci lahko postali parlamentarci in uradniki. Življenjske razmere so se precej izboljšale šele v drugi polovici 19. st., in to zaradi politike sprave pod vodstvom W. E. Gladstona. Čeprav mu ni uspelo doseči irske parlamentarne samouprave, je anglikanski Cerkvi vendarle odpravil status državne Cerkve na Irskem (1869), zmanjšal je pristojnosti zemljiške gospode (1870) in zakupnikom zmanjšal velike dajatve (1881, 1887, 1891). Z zemljiško zakonodajo konservativcev (1896, 1898, 1903, 1907) je britanska zemljiška posest prešla v last irskih zakupnikov, tako da so ti postali svobodni kmetje. 1912–14 je bil v spodnjem domu končno sprejet zakon o samostojnosti parlamenta (Home Rule), zaradi izbruha prve svetovne vojne pa ni začel veljati. 1905 je bila ustanovljena stranka Sinn Féin, njen cilj pa pridobitev popolne irske neodvisnosti. V Dublinu je 1916 pripravila vstajo, vendar je bila ta krvavo zatrta. Po vnovičnih uporih 1919/20 si je Irska kot samostojna država decembra 1921 pridobila status dominiona v Britanski skupnosti narodov. Šest povečini protestantskih severnih grofij Ulstra je bilo tako ločenih od Velike Britanije. E. de Valera je kot vodja radikalnega krila stranke Sinn Féin stopil v opozicijo proti drugim delom stranke, ki so 1922–32 sestavljali vlado, in zahteval združenje Severne in Južne Irske ter odcepitev od imperija. 1932 je prevzel vlado de Valera; začel je carinsko vojno proti Veliki Britaniji (1932), odpravil je prisego zvestobe angleški kroni (1933), veljati je začela nova ustava (1937), ki je Irsko razglasila za suvereno državo; med drugo svetovno vojno dosledna nevtralnost. 1948 izstop iz Britanske skupnosti narodov, 1949 razglasitev republike Irske. Od sredine 19. st. do nedavnega stalno zmanjševanje števila prebivalcev zaradi izseljevanja, predvsem v Veliko Britanijo in Severno Ameriko (1851 6,6 mln.; 1911 4,4 mln.). Od 1973 članica evropskih skupnosti. Po umoru britanskega veleposlanika (1976), je dobila vlada posebna pooblastila za boj proti Irski republikanski armadi (IRA). Pogajanja med republiko Irsko in britansko vlado so se 1985 končala s sporazumom v Hillsboroughu. Po njem je irski vladi zagotovljeno sodelovanje v političnih, zakonodajnih in varnostnih vprašanjih v Ulstru. 1987 je konservativna republikanska Fianna Faíl v vladi nasledila desno liberalno Fine Gael. 1992–94 je vladala koalicija Fianna Faíl in Laburistične stranke pod vodstvom ministrskega predsednika Alberta Reynoldsa. Na referendumu junija in novembra 1992 so volilci glasovali za sprejetje maastrichtskih sporazumov in za ohranitev prepovedi splava. 15.12.1993 sta Reynolds in britanski ministrski predsednik J. Major podpisala okvirni sporazum o miru v Severni Irski (po razglasitvi enostranskega premirja IRE 1.9.1994 je za to več možnosti, čeprav so novi bombni napadi IRE v začetku 1996 omajali premirje). Od 1994 je vladala koalicija Fine Gael, Laburistične stranke in Demokratske levice pod vodstvom ministrskega predsednika Johna Brutona (Fine Gael). Na volitvah junija 1997 si je boljše izhodišče za sestavo vlade zagotovila opozicijska Fianna Faíl (vodi jo B. Ahern), prvič pa je v irski parlament prišla stranka Sinn Féin. 1997 je zaradi obtožb o korupciji moral odstopiti zunanji minister Ray Burke, vendar se je vlada obdržala. 10.4.1998 je irska vlada z britansko podpisala t. i. sporazum velikega petka o ureditvi razmer v Severni Irski. Severna Irska je dobila pokrajinski parlament, Irska pa se je odrekla eksplicitnim zahtevam po priključitvi. Fianna Fáil je zmagala na parlamentarnih volitvah 2002, premier je postal Ahern. Irska je v prvi polovici 2004, v času širitve in oblikovanja ustave, predsedovala Evropski uniji.

Umetnost: irska glasba.

Sorodna gesla: Ahern, Bertie | Cromwell, Oliver | dail eireann | de Valera, Eamon | Dublin | evropske skupnosti | Gladstone, William Ewart | Henrik II. | IRA | Irci | Irska | irska glasba | Jakob II. | keltska umetnost | klan | Major, John | O'Connell, Daniel | Patrick | Pitt, William mlajši | Severna Irska | Shannon | Sinn Féin | Tudorji | Viljem III. Oranski | zakon o prisegi zvestobe


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek