bolečina (grško algos, latinsko dolor), lokaliziran neprijeten do neznosen občutek, ki ga povzroči draženje bolečinskih receptorjev na telesni površini in v notranjih organih. Bolečina, ki izvira iz bolečinskih receptorjev v koži (teh je pribl. 1,2 mln.), je ostra in dobro lokalizirana (površinska oz. epikritična), bolečina pri draženju notranjih organov je topa (globoka oz. protopatična). Zaradi povezav živčnih celic v hrbtenjači je pogosta projekcija globoke bolečine na površino, kar je občutiti kot hkratno globoko in površinsko bolečino. Močna bolečina vpliva prek vegetativnega živčevja na krvni tlak, pulz, znojenje idr. Enota za približno merjenje intenzivnosti bolečine je dol (lestvica 1–10 dolov, več kot 10 dolov: izguba zavesti). S pretrganjem poti bolečinskih dražljajev in uspavanjem lahko bolečino ublažimo (anestezija, analgezija), duševni dejavniki (strah pred bolečino) pa jo zvečajo (hiperalgezija). Bolečina se v nasprotju z drugimi občutki ne zmanjša, kadar traja draženje dlje časa. Biokemični mehanizmi bolečine še niso povsem jasni.
Dostopnost