1. Freud [frôjd-], Sigmund, avstrijski nevrolog in psihiater, *6.5.1856 Příbor, †23.9.1939 London; od 1859 do emigracije 1938 živel na Dunaju (psihoanalitična praksa, 1885 habilitacija); ustanovitelj psihoanalize; po zgodnjih fizioloških in nevroloških delih ter bivanju v Parizu (vpliv J. M. Charcota) se je ukvarjal z vprašanjem nevroz: Študije o histeriji (Studien über Hysterie, 1895. sl. 2002; z J. Breuerjem); do 1896 razvil posebno psihoanalitično metodo obravnave; zelo so ga napadali, ker je poudarjal spolnost kot poglavitni dejavnik nevrotičnih motenj. Imel je veliko učencev, številni so ga pozneje zapustili in ustanovili svoje globinskopsihološke šole (mdr. A. Adler, C. G. Jung). Raziskal je številne probleme normalnega (sanje, spodrsljaj, šala itd.) in bolnega duševnega življenja ter psihologije kulture, pri čemer je svoje nazore nenehno revidiral; bistveni so njegovi natančni opisi dinamike nezavednega v zvezi z naukom o nagonih, njegova teorija obrambnih mehanizmov, posebej potlačitve, dela o vlogi otroške spolnosti, o bojazni, občutku krivde. Velik vpliv na sodobno psihoterapijo, socialno psihologijo, pedagogiko, antropologijo, psihologijo religije in kulturno filozofijo; njegova psihoanaliza je danes samostojna znanstvena disciplina.
Dela: Razlaga sanj (Die Traumdeutung, 1900; sl. 2000), K psihopatologiji vsakdanjega življenja (Psychopathologie des Alltagslebens, 1901; sl. 1975), Dve analizi (Bruchstück einer Hysterie-Analyse /Dora/, 1905–06; Bemerkungen über einen Fall von Zwangsneurose /Rattenmann/, 1909; sl. 1984), Mali Hans, Volčji človek (Analyse der Phobie eines fünfjährigen Knaben /Der kleine Hans/, 1909; Aus der Geschichte einer infantilen Neurose /Der Wolfsmann/, 1918; sl. 1989), Totem in tabu (Totem und Tabu, 1913), Predavanja za uvod v psihoanalizo (Vorlesungen zur Einführung in die Psychoanalyse, 1916–17; sl. 1977), Množična psihologija in analiza Jaza (Massenpsychologie und Ichanalyse, 1921; sl. 1981), Mojzes in monoteistična religija; Tri razprave (Der Mann Moses und die monotheistische Religion: drei Abhandlungen, 3. Teil, 1939; sl. 1981, le drugi del tretje razprave: Mojzes, njegovo ljudstvo in monoteistična religija), Nelagodje v kulturi (Das Unbehagen in der Kultur, 1930; sl. 2001), Očrt psihoanalize (Abriß der Psychoanalyse, 1938; sl. 2000), Štirje spisi o psihologiji nezavednega (Die Verdrängung, 1915, Die Verneinung, 1925, Fetischismus, 1927, Die Ichspaltung im Abwehrvorgang, 1938; sl. 1981); v slovenščini so 1987 izšli še Metapsihološki spisi (prevod 18 Freudovih teoretskih razprav).
Dostopnost