prizma [grško], 1. matematika:telo, katerega osnovni ploskvi sta skladna vzporedna večkotnika, stranske ploskve pa paralelogrami. Stranske ploskve pokončne prizme so na osnovnih ploskvah pravokotni pravokotniki, vse druge prizme so poševne. Pravilna prizma je pokončna in ima za osnovni ploskvi pravilna večkotnika. Paralelepiped je prizma, omejena s samimi paralelogrami. Prostornina prizme je enaka produktu ploščine osnovne ploskve z višino (pravokotno na osnovno ploskvo merjena razdalja med ravninama obeh osnovnih ploskev). Posebna primera: kvader in kocka.
Sorodna gesla: kocka | kvader2. optika:prozorno telo, npr. iz stekla, kremena ali kamene soli (za infrardečo svetlobo), v rabi v optičnih napravah. Prizme za razklon svetlobe so klinaste oblike in temeljijo na lastnosti stekel, da je hitrost svetlobe v njih odvisna od njene valovne dolžine (disperzija). Žarek, ki potuje skozi prizmo, se na vstopni in izstopni ploskvi lomi (lom) in izstopi v spremenjeni smeri. Svetloba krajših valovnih dolžin (vijolična in modra) se močneje lomi, zato je njen odklon od prvotne smeri žarka največji. Bela svetloba se pri prehodu skozi prizmo razkloni v sprektralne barve (nastane značilen mavrični spekter). Kot med vstopno in izstopno ploskvijo imenujemo lomeči kot. Najmanjši odklon nastopi, ko žarek potuje skozi prizmo simetrično. Takšne prizme izkoriščajo v spektralnih analizatorjih. Prizme s totalnim odbojem temeljijo na totalnem odboju svetlobe, kadar ta prehaja iz optično gostejše v optično redkejšo snov, prehaja pod kotom, manjšim od mejnega kota. Rabi za obračanje slike (v iskalih fotografskih aparatov), za spreminjanje poti žarka (peterokotna prizma), za skrajšanje dolžine optičnih naprav pri enako dolgi optični poti (v daljnogledu). Akromatična prizma je sestavljena iz dveh prizem, ki sta izdelani iz izbranih stekel; v njej svetlobni žarek spremeni svojo smer skoraj brez barvnega razklona. Nicolova prizma rabi za polarizacijo svetlobe.
Dostopnost