Kočevje, mesto v Sloveniji, v najširšem delu Kočevskega polja, ob ponikalnici Rinža, pod goro Stojna na Z in Kočevsko Malo goro (Skrajnik, 636 m) na V, 460–495 m nad morjem, 9027 preb.; gospodarsko, zaposlitveno, oskrbovalno, kulturno, športno, izobraževalno središče Kočevskega. Najstarejša sakralna stavba je cerkev sv. Rešnjega telesa na Trati (omenjena 1471, prenovljena v 17. st.); na mestu nekdanje baročne župnijske cerkve (1791) zdaj historistična cerkev sv. Fabijana in Boštjana (1901–03), zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta F. von Schmidta; iz časa med obema vojnama je pomembna funkcionalistična arhitektura Sokolskega oz. Šeškovega doma (1935–38), kjer je bil 1.–3.10.1943 zbor odposlancev slovenskega naroda; spomenik NOB (1953) po načrtih Z. Didka krasijo kipi S. Keržiča, M. Keršiča, L. Lavriča. Kočevje je nastalo na polotoku na desnem bregu Rinže v prvi tretjini 14. st.; hitrejši razvoj po zgraditvi železnice 1893 in razmahu premogovništva. Med drugo svetovno vojno izselitev kočevskih Nemcev (november 1941), po vojni širitev premogovnika (zdaj je zaprt), razvoj industrije; parna žaga, tradicija predelave lesa, tekstilna in kemijska industrija, tovarna transportnih sredstev, kovinske opreme, tiskarna; obrt, podjetništvo. Pomembni so obsežni gozdovi, živinorejski farmi, prevozniško podjetje, gradbeno, več manjših podjetij.
Dostopnost