temperatura [latinsko], 1. fizika:ena od osnovnih termodinamskih količin, ki opisujejo stanje snovi. Telo z višjo temperaturo se zdi toplejše kot telo, ki ima nižjo temperaturo. Če dve telesi spravimo v toplotni stik (toplotna prevodnost), teče toplota iz telesa z višjo temperaturo k telesu z nižjo temperaturo, po dovolj dolgem času imata obe telesi enako temperaturo (ničti zakon termodinamike). Čim višja je temperatura plinaste ali kapljevinske snovi, tem hitreje se v njej vrtijo in gibljejo njeni sestavni delci (atomi ali molekule). V trdni snovi se pri višanju temperature delci ne oddaljijo znatno od svoje srednje lege, temveč vse močneje nihajo okrog nje. Da lahko snovem pripišemo natančno določeno temperaturo, uporabljamo temperaturne skale: izberemo dve glavni točki (npr. tališče ledu in vrelišče vode pri izbranem tlaku) in z njima umerimo termometer. V znanosti uporabljajo absolutno temperaturno skalo (absolutna temperatura) z enoto kelvin. Ničla te skale (absolutna ničla) znaša 0 K = –273,15 °C, temperatura trojnega stanja vode pa je določena 273,16 K. Tako izbrana skala se po velikosti razdelka (temperaturna stopinja) ujema s Celzijevo skalo. 1 kelvin je tako enak 1 °C, preračunavanje obeh skal pa je dovolj preprosto. Temperaturne skale, ki jih uporabljamo v vsakodnevnem življenju (A. Celsius, G. D. Fahrenheit, R. A. Réaumur), imajo ničlo pri nekaterih stanjih snovi, ki so bolj nazorna, npr. na Celzijevi skali tališče vode pri normalnem tlaku. Te skale tako delijo temperaturo na pozitivno in negativno, čeprav je v bistvu vedno pozitivna. Od temperature so zelo odvisne številne lastnosti snovi, zato na podlagi teh lahko določimo in merimo temperaturo (merjenje temperature). Plinski termometer meri tlak, ki je v idealnem plinu pri konstantni prostornini sorazmeren s temperaturo. Uporovni termometri merijo spremembo električnega upora snovi zaradi spreminjanja temperature, številni termometri pa temeljijo na raztezanju pod vplivom temperature (npr. medicinski termometer). Po termodinamični definiciji temperature je razmerje med temperaturo dveh teles enako razmerju med toplotama, ki se izmenjata v Carnotovi krožni spremembi, temperatura trojnega stanja vode pa je po predpisu 273,16 K. V kinetični teoriji plinov opredelimo temperaturo v idealnem plinu prek povprečne kinetične energije molekul; sorazmernostni koeficient je Boltzmannova konstanta. Enaka množina dovedene toplote toliko bolj segreje telo oz. zviša njegovo temperaturo, kolikor manjša je toplotna zmogljivost telesa. Absolutna ničla (–273,15 °C) ni dosegljiva niti teoretično, to izraža tretji zakon termodinamike oz. Nernstov zakon (termodinamika). Pri absolutni ničli bi v snovi zamrlo vsako gibanje, to pa je v nasprotju z načeli kvantne mehanike. Najnižja dosežena temperatura je 0,000.001 K (milijoninka kelvina, kriostat), najvišja pa več milijonov stopinj (jedrsko zlivanje); v notranjosti zvezd je temperatura, višja od 20 mln. stopinj.
Dostopnost