povratni sklop (povratna vezava), sistem, ki v regulacijskem krogu del izhodne količine dovaja na vhod ali krmilni element. Prek njega regulacijski sistem zaznava odmike regulirane količine (npr. izhodni signal, rezultat, posledica), jih primerja z zaželenimi (npr. vhodni signal, vodenje, vzrok) ter opravi ustrezne popravke. Glede na vpliv na izhodni signal razlikujemo: a) pozitivni povratni sklop, pri njem se signal z izhoda prišteje k vhodnemu signalu, se skupaj z njim ojači ter ojačen vrne na vhod. Hkrati s signalom se jačajo motnje, zato lahko že neznatna motnja na vhodu povzroči samostojno nihanje sistema (resonanca, samovzbujanje), v kratkem času pa nastopi prekrmiljenje. Navadno je nezaželen in nastane zaradi kapacitivnosti ali induktivnosti vodnikov. V posebnih primerih ga uporabijo za pospešitev odziva ojačevalnikov ali ustvarjanje nihanj (oscilator); b) negativni povratni sklop, pri njem se signal z izhoda odšteje od vhodnega signala in prepreči čezmerno naraščanje izhodnega signala, obenem pa zmanjšuje vpliv motenj, popačenja in izboljša linearnost. Pogosto se uporablja pri operacijskih ojačevalnikih. Ti imajo namenoma izredno visoko ojačenje (npr. 106); nato ga ustrezno zmanjša povratni sklop. Linearnost takšnega vezja je skoraj povsem odvisna le od elementov v povratnem sklopu, zelo malo pa od lastnosti operacijskega ojačevalnika. Z ustrezno fazno zakasnitvijo v povratnem sklopu dobijo stabilne oscilatorje. Faktor povratnega sklopa je razmerje med povratnim signalom in signalom na izhodu sistema. V elektrotehniki se povratni sklop uporablja za razl. regulacije (npr. napetosti, toka, magnetnega pretoka). Prednosti povratnega sklopa (povečanje faktorja ojačenja, večja odzivna hitrost ojačevalnikov, stabilizacija nihajnih krogov, zmanjšanje popačenj) močno prekašajo njegove slabosti (visoki stroški zaradi dragih vezij, morebitna nestabilnost in poslabšanje linearnosti vezij). V mehaniki se povratni sklop uporablja npr. pri centrifugalnem regulatorju. V visokofrekvenčni elektroniki, merilni tehniki in akustiki se pogosto pojavijo nezaželeni povratni sklopi. Navadno povzročijo nenadzorovane oscilacije in prekrmiljenje ojačevalnikov. Akustični povratni sklop npr. nastane, če mikrofon prestreza signal iz zvočnika. Signal se ojači in močneje reproducira, nato pa ga mikrofon močneje zazna. Proces se periodično ponavlja, posledica pa je neprijeten visok ton (mikrofonija). Povratni sklop je zelo pomemben v kibernetiki. Pri raziskavah kompleksnih kibernetičnih sistemov uporabljajo kumulativni ali kompenzativni povratni sklop. Z njima ugotavljajo, ali se motnje ojačujejo in se lastnosti sistema spreminjajo ali pa se motnje zmanjšujejo, sistem pa stabilizira.
Dostopnost