vanilija, mehiški rod orhidej; dišečo vanilijo (Vanilla planifolia) gojijo na vseh tropskih območjih; epifitske vzpenjalke na drevesih; listi debelo mesnati, cvetovi neočitni, plodovi dolgi, ozki (»vanilijev strok«); oberejo jih tik pred zrelostjo, fermentirajo in posušijo, pri tem se izloči vanilin. V naravnem pripravku so še druge dišeče snovi, ki jih sintetično ne izdelujejo, zato je naravna začimba učinkovitejša od sintetične.

Sorodna gesla: orhideje | vanilin | začimbnice


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek