ledenik, velika sklenjena ledena gmota, ki je nastala iz strjenega snega (sren) in polzi po površju (v Alpah 40–200 m na leto, na Grenlandiji tudi več kot 6 km). Ledeniki, ki so deli celinskega ledu, se premikajo tudi zaradi regelacije (taljenje in ponovno zmrzovanje zaradi pritiska in razbremenitve). Ledeniki nastanejo tam, kjer je letna množina snežnih padavin večja kot taljenje (ablacija) snega in ledu: na polarnih območjih je to že nekaj metrov nad morsko gladino, v zmernih širinah višje, npr. v Alpah nad 2800 m (snežna meja), v tropih šele nad 6000 m. Snežna meja (na ledenikih imenovana srežna meja) loči redišče ledenika (najzgornejši del ledenika) od talilnega območja, ki ima največkrat obliko ledeniškega jezika. Drobir, ki ga je s sabo prinesel in odložil ledenik, imenujemo morena. Zaradi premikanja na ledeniku nastanejo ledeniške razpoke. Na koncu ledeniškega jezika odteka snežnica kot ledeniški potok. Umikanje in napredovanje ledenikov je povezano s podnebnim nihanjem; zdaj se večina ledenikov umika. V Alpah je bil zadnji večji ledeniški maksimum ok. 1855, manjši sunki pa so bili še ok. 1890 in 1920. Največji ledenik v Alpah je Aletschgletscher, ki ima 16,5 km dolg jezik. Največji ledeniki so v gorah srednje Azije (ledenik Fedčenko, 72 km), na Aljaski, Grenlandiji in na Antarktiki. Tipi ledenikov: dolinski ledeniki (tudi alpski tip ledenikov), ki se obnavljajo iz redišč in imajo izrazite ledeniške jezike; lahko segajo prek prelazov in se združijo v ledeniško mrežo ali pa se ob vznožju gora združijo v podgorske ledenike; plazni ledeniki nimajo pravega redišča, ampak dobivajo sneg predvsem s snežnimi plazovi (posebej v Karakorumu); platojski ledeniki imajo malo razpok in so del velikih celinskih poledenitev, ledenih pokrovov polarnih območij (Antarktika, Grenlandija). Manjše območje, kjer so sledovi nekdanje poledenitve (ledena doba) posebej lepo ohranjeni, imenujemo ledeniški vrtec. Nastanek, zgradbo in premikanje ledenikov, nekdanji obseg poledenelega sveta in vlogo ledenikov pri preoblikovanju zemeljskega površja preučuje glaciologija.
Dostopnost