lužila za les, lužila, s katerimi lahko obarvamo površino lesa. Poznamo več vrst: 1. luženje z raztopinami organskih barvil, tj. fizikalen proces odlaganja pigmentov. Ti pigmenti se nanašajo dispergirani v razl. tekočinah. Najbolj znana na tej osnovi so vodna lužila za les – dobimo pa negativno teksturo; 2. luženje s kemijskimi reagenti, postopek imenujemo tudi luženje z dvojnimi lužili. Prihaja do reakcije med sestavnimi deli lesa, npr. čreslovine in raztopinami anorganske soli. Če les ne vsebuje čreslovin, najprej nanašamo osnovo (tanin, pirogalol ipd.), nato pa že omenjene anorganske soli; 3. luženje z delno prekrivnimi lužili (lužila za senčenje, transparentna lužila ipd.); 4. voščena lužila; 5. dimna lužila; 6. emulzijska lužila; deloma lahko sem štejemo tudi obdelavo površin z lazurnimi premazi, ki pa imajo širšo, tudi zaščitno funkcijo in niso namenjeni samo luženju.
Dostopnost