lom, 1. etnologija:v starem indijskem jeziku označitev za indijskega nomada godbenika in pevca.
Sorodna gesla: dom | optika2. optika:pojav, pri katerem valovanje pri prehodu iz ene snovi (medija) v drugo spremeni smer (refrakcija). Vzrok za to je razl. hitrost širjenja valovanja (npr. svetlobe) v razl. snoveh (c0 in c1). Pojav lahko pojasnimo mdr. s Huygensovim načelom. Lom na ravni meji med dvema snovema opisuje zakon o lomu svetlobe; 1618 ga je odkril W. Snellius:
V enačbi je α kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico, β pa kot med vpadno pravokotnico in izstopnim (lomljenim) žarkom. Lomni količnik pri prehodu n je razmerje hitrosti svetlobe v obeh snoveh. Če je n večji od ena, se žarek lomi k vpadni pravokotnici, sicer pa od nje. Steklo ima za različne valovne dolžine (barve) svetlobe različne lomne količnike. Bela svetloba, ki je mešanica vseh osnovnih barv, se zato pri lomu razkloni na razl. barvne sestavine (disperzija). Lom izkoriščajo številni optični instrumenti (daljnogled, mikroskop, teleskop, projektor, objektiv, očala, okular) in njihovi elementi (leča, prizma, planparalelna plošča).
Dostopnost