Jacobi [jakóbi], Friedrich Heinrich, nemški filozof in pisatelj, *25.1.1743 Düsseldorf, †10.3.1819 München; njegova filozofija vere in gotovosti, na katero sta vplivala J.-J. Rousseau in J. G. von Herder, je bila v polemiki z B. de Spinozo, D. Humom in I. Kantom usmerjena proti idealistični filozofski refleksiji; po Jacobiju so vsa načela, na katera se lahko opira znanstveno in filozofsko dokazovanje, zgolj gola želja po oblasti; vanje kratko malo verjamemo tako kot v razvidnost lastnega obstoja. Ker individualnosti, kot tudi človeškega in božjega Ti, ne moremo razumsko dojeti, saj se kažeta le v občutku razvidnosti in verski izkušnji, je vsaka filozofija, ki hoče najvišje predmete sistematično dojeti po poti razmisleka, nujno ateistična in pomeni izdajstvo individualnosti. Jacobi kaže v obliki filozofskih romanov premoč neposrednih občutkov nad racionalnostjo ter naravne nravnosti nad konvencionalno moralo. Njegova filozofsko-eksistencialna premišljevanja so močno vplivala na romantiko.
Dela: Woldemar (1779), Papirji Eduarda Allwilla (Eduard Allwills Papiere, 1792, roman v pismih).
Dostopnost