krvne skupine, sistem razvrstitve krvi glede na biokemične razlike. Za klinično transfuziologijo sta pomembna sistem A-B-0 (nič) za transfuzijo krvi (1901 ga je odkril K. Landsteiner) in faktor rezus (Rh) za nosečnost (eritroblastoza). Sestav krvne skupine A-B-0: za krvno skupino A so značilni antigeni na površini rdečih krvnih celic (eritrocitov), proti katerim so usmerjena protitelesa v serumu človeka s krvno skupino B in 0; nasprotno so v serumu človeka s krvno skupino A protitelesa, ki zlepljajo eritrocite krvne skupine B in AB, nato se aktivira komplementni sistem in eritrociti razpadejo (hemoliza). Ljudje s krvno skupino AB imajo sicer eritrocite z lastnostmi skupin A in B, vendar v serumu nimajo ustreznih protiteles, zato lahko v skrajnem primeru prejmejo kri drugih krvnih skupin. Krvna skupina 0 proti svojim eritrocitom nima protiteles, vendar pa so v njenem serumu protitelesa proti skupinam A, B in AB. Ker je delež seruma pri transfuziji krvi majhen, lahko v skrajnem primeru krvno skupino 0 prejmejo tudi ljudje z drugimi krvnimi skupinami. Približna razporeditev krvnih skupin A-B-0 v Evropi: A in 0 po 40 %, B 15 %, AB 5 %. Hemoliza eritrocitov lahko povzroči hude bolezenske okvare ali celo smrt. Pri transfuziji krvi je nujno treba določiti krvno skupino s testnim serumom. Pomemben je tudi sistem faktorja rezus, predvsem v nosečnosti pri neskladnosti med krvjo matere in ploda, lahko pa tudi pri ponovnih transfuzijah. Poleg sistema A-B-0 in faktorja rezus obstajajo še drugi (M, N, MN, P, Hp, Gm, Gc idr.), ki so pomembni zlasti pri dokazovanju očetovstva in v primerjalni antropologiji.
Dostopnost