Tartar (Tartaros), v grški mitologiji neizmerno brezno, obdano s trojnim bronastim obzidjem; vanj je Zevs pahnil Titane; pozneje podzemlje samo.

Sorodna gesla: Eros | Had | podzemlje | Tifon | Titani | Titij | Zevs


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek