božja sodba (ordal), razsodba o krivdi ali nedolžnosti obtoženega ob pomoči božjega znamenja; v pravnih sistemih, utemeljenih v veri, jo večinoma uporabijo takrat, ko odpovejo vsa druga dokazna sredstva, npr. obtoženi je moral z golimi rokami nositi razbeljeno železo (preskus z železom) ali pa iz vrele vode pobrati kakšen predmet; obtoženca so zvezali in pahnili v vodo (preskus z vodo), če se je potopil, je bil nedolžen (čista voda ga je sprejela). Pozneje so uporabljali še preskus s hostijo, preskus s križem, dvoboj, preskus z mrtvaškim odrom. Božjo sodbo je 1215 Cerkev prepovedala.