državni kancler (nemško Reichskanzler), nemški vladni politik; 1. v nemški državi 1871–1918 najvišji vladni uradnik in edini minister, predsedujoči zveznega sveta, pruski ministrski predsednik in zunanji minister; imenoval ga je cesar in je bil odgovoren le njemu; vodil je celotno državno upravo; neodvisen od državnega zbora; šele 1917 parlamentarna funkcija; 2. v weimarski republiki od 1919 vodja parlamentu odgovorne državne vlade; A. Hitler je kot državni kancler zahteval (po smrti P. von Hindenburga, od januarja 1933 »vodja in državni kancler«) izključno pravico do odločanja v vladi.
Dostopnost