legiranje [latinsko], 1. tehnika:dodajanje elementov v kovino (npr. z dodajanjem v talino) ali polprevodnik. Z legiranjem kovin lahko (odvisno od vrste in količine zlitinskih dodatkov) zelo vplivajo na mehanske, toplotne in kemične lastnosti kovin oz. njihovih zlitin. V polprevodniški tehniki legirajo polprevodniško osnovo z difuzijo; uporabljajo izraz dopiranje. Pri tem majhna količina dodane snovi prodre v notranjost osnove in ustvari tanko mejno območje s popolnoma drugačnimi električnimi lastnostmi.
Dostopnost